Anja Zupančič
Doktorica veterinarske medicine in jahalna inštruktorica
Sem ustanoviteljica in nosilka dejavnosti KONJENIŠTVA PIKA ter licencirana inštruktorica jahanja z registriranim konjeniškim klubom in veljavno licenco pri Konjeniški zvezi Slovenije. Delujem tudi kot licencirana jahalna učiteljica po Team Pony Conceptu, kjer dajem poseben poudarek varnemu, postopnemu in konju prijaznemu uvajanju otrok in mladih v svet konjeništva.
Po izobrazbi sem doktorica veterinarske medicine z veljavno licenco, kar mi omogoča celosten, strokoven in odgovoren pristop k delu s konji. Razumevanje zdravja, biomehanike in dobrega počutja konja je temelj mojega dela, tako pri treningu kot pri poučevanju jahačev.
Sem aktivna tekmovalka v dresurnem jahanju z S licenco, ki predstavlja najvišjo tekmovalno raven pri nas. Poleg tega pa imam tudi tekmovalne izkušnje v preskakovanju ovir in eventingu.
S konji sem povezana skoraj celo življenje – jahati sem začela že v vrtcu, svojega prvega konja (kobilo PIKO) pa sem dobila ob zaključku osnovne šole. Od takrat se je število lastnih konj samo še povečalo. Ta dolgoletna osebna in profesionalna pot mi je dala široko razumevanje konjeništva z različnih vidikov.
V preteklosti sem delovala kot jahač, inštruktorica in pomočnica v različnih konjeniških centrih, kar mi je omogočilo bogate praktične izkušnje z različnimi tipi konj, jahačev in učnih pristopov. Posebna strast mi je tudi delo s konji na tleh, kjer delujem predvsem po metodi Parelli, svoje znanje pa redno nadgrajujem z dodatnimi izobraževanji.
Pri svojem delu združujem strokovno znanje, tekmovalne izkušnje, veterinarsko izobrazbo in globoko spoštovanje do konja. Moj cilj je ustvarjati varno, podporno in razvojno okolje, kjer se tako konji kot jahači lahko učijo, napredujejo in gradijo odnos, ki temelji na zaupanju, razumevanju in jasni komunikaciji.
Zakaj Konjeništvo Pika
Konjeništvo zato, ker tukaj ne učimo samo jahanja.
Učimo se vsega, kar je povezano s konji – njihovega vedenja, potreb, telesa in predvsem odnosa. Pravi jahač namreč razume, da konj ni orodje ali sredstvo za cilj, temveč prijatelj in partner. Jahanje je le bonus tega odnosa.
Pika zato, ker je klub dobil ime po moji prvi kobili.
Po kobili, zaradi katere sem danes to, kar sem.
Najina pot ni bila najlažja. Sedem let skupnega življenja je bilo polnih izzivov, učenja, vzponov in tudi težkih trenutkov. Zaradi njene bolezni se je najina pot žal prehitro zaključila, vendar vem, da je Pika še vedno z mano – v mislih, v vrednotah in zdaj tudi v imenu Kluba.
Prav ona me je naučila vztrajnosti, odgovornosti in spoštovanja do konja kot živega bitja. Zaradi nje sem se odločila postati veterinarka in inštruktorica jahanja. Zaradi nje danes učim drugače. Bolj zavestno. Bolj celostno.
Konjeništvo PIKA je poklon njej.
In prostor, kjer želim to, kar sem se naučila od Pike, predajati naprej.